Na jesen smo se preselili v hišo, ki ni bila nova. Okolica je bila že zasnovana in rastline so bile že velike, nekatere dotrajane. Z možem sva ugotovila, da prostor ni dovolj izkoriščen in, da bomo na pomlad vse preuredili, da nam bo zunanji prostor bolj prilagojen.
Pogrešala sva prostor za druženje, saj je bilo preveč posajenih dreves in grmovnic. Tako kot je bila starejša hiša, tak videz je kazala tudi okolica hiše. Končno se je prebudila pomlad in najini načrti preko zime so se pričeli uresničevat. Spomladanski čiščenje odpadlega listja in urejanje gredic na vrtu nam je dalo polno novega zagona. Nič nismo čutili spomladanske utrujenosti kot se rado reče, nasprotno, bili smo polni delovnega elana in entuziasta.
Novost zame je bil kompost, ki je bil že pri hiši in sem se odločila, da bom z nadaljevala s kompostiranjem. Mož ga je umestil na novi kraj, ki je bil bolj priročen za uporabo. Jaz pa sem se pozanimala, kako se vzdržuje. Vedela sem, da se zbirajo organski odpadki, vendar me je začudilo ob novici, da lahko dam tudi papir kot nadomestilo za suhe materiale. V kompost naj bi se polagalo izmenično suhi in zeleni odpadki. Med suhe odpadke spada listje, vejice in papir, posušena trava in v zelene organski kuhinjski odpadki, pokošena trava. Pravilno je, da so na dnu veje in slama, ki pomagajo, da se kompost zrači. Sicer je potrebno večkrat obračat kompost, da dobi dovolj kisika. S tem bakterije razgradijo vse snovi in pri se tudi poviša temperatura v njem. Poleg kisika bakterije potrebujejo tudi vlago, dušik in ogljik pa nastajata z mešanjem zelenih mokrih materialov in rjavih suhih.
Če je kompost preveč moker, mu dodajamo suhe snovi. Ko se ohlajati, se aktivnost bakterij umiri, deževniki in glive predelajo še ostale snovi. Sledi zorenje in nastanek humusa, ki ga prepoznamo po vonju gozdne prsti in sipkosti. To potem lahko uporabljamo, tako da ga zmešamo z zemljo in uporabljamo za lončnice ali pa da vkopljemo v vrt za zelenjavo.…