Že pred časom sva se s prijateljico odločili, da bova vsako nedeljo zjutraj obiskali našo goro v bližini. Ker sva ta ritual začeli poleti ob 6. zjutraj, je bil že dan. Takrat nisva razmišljali, da bo, ko pride zima, ob 6. uri še tema. Ko so prišli ti meseci, sva potrebovali dodatno opremo – to sta naglavna svetilka in dereze. Tako nama je naglavna svetilka osvetlila pot v temi, dereze pa so nama pozimi večkrat prišle prav, saj sva lahko sproščeno in varno hodili. Pozimi je večkrat zapadel sneg ali pa je bil led. Tako so najini pohodi postali najina stalnica.
Pohodi, naglavna svetilka, dereze in najini pogovori
Danes lahko rečem, da hodiva že eno leto. Ja, to je postal res najin ritual, ki ga nikakor ne izpustiva. Večkrat si rečeva, da bi vsaka sama težje vztrajala; skupaj pa ena drugo spodbujava, kar nama daje moč, da se vsako nedeljo spraviva iz postelje in greva na goro. Ko hodiva in nama naglavna svetilka osvetljuje pot, se lahko v miru pogovarjava in lahko rečem, da so to najini pogovori, ki ostanejo na gori. Včasih si rečeva, da ne potrebujeva psihologa, ker je gora najin psiholog, kjer lahko vse, kar naju teži, dava iz sebe.
Najina oprema za na goro:
- športne hlače,
- topla jakna,
- pohodni čevlji,
- palice,
- naglavna svetilka,
- dereze …
Ko danes gledam nazaj, hitro vidim, koliko težav in skrbi sva že pustili na tej gori. Res uživava in lahko povem, da nisva najboljši prijateljici, a vseeno je to najin ritual in ga ne bi zamenjala z nobeno drugo prijateljico. Včasih se stvari zgodijo z namenom in prav je tako – le slišati in upoštevati je treba trenutek. Midve sva ga, in to je najin ritual.